Ko na seznamu sestavin kozmetičnega izdelka vidimo besedo alcohol, marsikdo najprej pomisli na izsuševanje kože. V resnici pa so alkoholi zelo široka skupina sestavin, ki se pogosto uporabljajo v kozmetiki. Nekateri so hlapni in ker hitro izhlapijo lahko v višjih koncentracijah kožo izsušijo. Drugi so voskasti, ter tako negovalni in koži prijazni. Zato ni pravilno reči, da je “alkohol v kozmetiki slab” – pomembno je, da vemo za kateri alkohol gre, v kakšni koncentraciji je uporabljen in kakšno vlogo ima v izdelku.

V kozmetiki se najpogosteje srečamo s tremi večjimi skupinami alkoholov: 1. Etanol (etilni alkohol) oziroma Alcohol/Alcohol Denat. 2. Maščobni alkoholi, kot so Cetearyl Alcohol, Cetyl Alcohol in Stearyl Alcohol 3. Posebni alkoholi, kot je Benzyl Alcohol, ki se pogosto uporablja kot konzervans ali del dišavne sestave.

NISO VSI ALKOHOLI ENAKI

Beseda “alkohol” v kemiji pomeni, da ima molekula hidroksilno skupino –OH. To pa še ne pove, kako se bo sestavina obnašala na koži. Tako imamo lahko dva alkohola, ki sta si po učinku na koži popolnoma različna. Etanol je majhna molekula, ki v je v naravi hlapna tekočina, ki hitro izhlapi. Cetearyl Alcohol je trdna, voskasta, maščobna sestavina, ki pomaga zgoščevati in stabilizirati kreme. Benzyl Alcohol pa je aromatski alkohol, ki ima lahko v kozmetiki vlogo konzervansa, topila ali dišavne komponente. Zato je najpomembnejša ločnica naslednja: kratkoverižni hlapni alkoholi so lahko pri višjih koncentracijah bolj izsušujoči, medtem ko so maščobni alkoholi praviloma negovalni, mehčalni in stabilizacijski.

ETANOL OZIROMA ALKOHOL / ALCOHOL DENAT.

Etanol je v kozmetiki na deklaraciji običajno naveden kot Alcohol ali Alcohol Denat. Kadar je napisan kot Alcohol Denat. pomeni denaturiran etanol. To je etanol, ki mu je dodana snov, zaradi katere ni primeren za pitje. Le-ti se dodajajo zaradi trošarin na čisti alkohol (alkoholne pijače), ki jih pri denaturiranem alkoholu ni. Denaturiranje pomeni, da je etanol namenoma narejen neprimeren za zaužitje. Na nekaterih deklaracijah vidimo lahko tudi izraz SD Alcohol SD Alcohol je izraz, ki ga pogosteje srečamo v ameriškem označevanju. V evropskem INCI sistemu se pogosteje uporablja izraz Alcohol Denat.

V EU je Alcohol v uradni bazi CosIng naveden z več možnimi funkcijami, med drugim kot topilo, protimikrobna sestavina, adstringent in sestavina za uravnavanje viskoznosti. Torej, etanol ima v kozmetiki več koristnih vlog. Deluje kot topilo, saj pomaga raztopiti določene aktivne učinkovine, dišavne komponente, rastlinske izvlečke in druge snovi, ki se v vodi ne topijo dobro. Prav zato je etanol zelo uporaben pri pripravi rastlinskih ekstraktov in tinktur. Pogosto so aktivne spojine iz rastlin bolj topne v etanolno-vodnih mešanicah kot v sami vodi. Etanol lahko tudi izboljša občutek izdelka na koži. Izdelek je lahko lažji, manj masten, hitreje se vpije in daje bolj svež občutek. V tonikih, gelih, razpršilih, parfumih in izdelkih za mastno kožo je zato pogosto uporabljen namenoma, ne kot “slaba” ali poceni sestavina.

Kdaj je etanol problematičen?

V majhnih količinah večino kože etanol praviloma dobro prenaša in nima nobenega negativnega učinka. Pri zmernih količinah je lahko še vedno povsem sprejemljiv, posebej če je formula dobro uravnotežena z vlažilci (glicerin), lipidi (rastlinska olja) in pomirjujočimi sestavinami. Težava se pogosteje pojavi pri višjih koncentracijah, predvsem v izdelkih, ki ostanejo na koži, kot so toniki, serumi ali kreme za obraz. Praktično gledano lahko etanol razdelimo približno tako: Koncentracija etanola v izdelku ter verjeten vpliv na kožo do približno 3–5 % običajno nizko tveganje za izsuševanje, pogosto kot del ekstraktov ali topilo približno 5–10 % za večino normalne kože še sprejemljivo, odvisno od celotne formule približno 10–20 % lahko daje lahek, hitro sušeč občutek; pri občutljivi ali suhi koži že lahko draži nad približno 20 % večja možnost izsuševanja, zategovanja in draženja pri leave-on izdelkih 60–80 % značilno za razkužila, ne za vsakodnevno nego obraza

Te meje niso zakonske meje, ampak praktična formulacijska orientacija. Končni občutek je odvisen od celotne formule, tipa izdelka, kože uporabnika in pogostosti uporabe. Če primerjamo nek tonik za obraz in masažni gel za športno masažo mišic, je v slednjem vsebnost alkohola lahko bistveno višja, ker je koža na obrazu praviloma bolj občutljiva kot tista na kolenu. CIR (Cosmetic Ingredient Review) je pri oceni Alcohol Denat. navedel, da dermalna uporaba kozmetičnih izdelkov praviloma ne vodi do pomembne sistemske izpostavljenosti etanolu; pri varnosti denaturiranega alkohola je pomembna tudi izbira denaturanta. Na nekaterih deklaracijah vidimo lahko tudi izraz SD Alcohol SD Alcohol je izraz, ki ga pogosteje srečamo v ameriškem označevanju. V evropskem INCI sistemu se pogosteje uporablja izraz Alcohol Denat.

Etanol kot pomoč pri konzerviranju

Ena od pozitivnih strani etanola je tudi njegov protimikrobni učinek. Če je v izdelku prisoten v dovolj visoki koncentraciji, lahko zmanjša potrebo po dodatnih konzervansih ali omogoči uporabo blažjega konzervirnega sistema. To je posebej uporabno pri hidroalkoholnih izdelkih, kot so tinkture, toniki, spreji ali določeni rastlinski izvlečki. Vendar etanol ni vedno popolna zamenjava za konzervans. Če izdelek vsebuje veliko vode, rastlinske izvlečke, sladkorje, proteine ali druge hranilne sestavine za mikroorganizme, je treba mikrobiološko stabilnost preveriti s testiranjem. Dober kozmetični izdelek mora biti varen skozi celoten rok uporabe, ne samo ob izdelavi.

Farmacevtska literatura podobno navaja, da približno 15 % v/v alkohola prepreči rast mikroorganizmov v kislem mediju, približno 18 % v/v pa v alkalnem mediju. Pri tem je pomembno, da je alkohol prisoten v zadostni koncentraciji v vodni fazi, saj se tam praviloma razvijajo mikroorganizmi (Vir: Secundum Artem vol.18 no.1). Alkohol začne pomembno prispevati h konzerviranju že pri približno 10 %, kot samostojen oziroma popolnejši konzervirni učinek pa se običajno navaja pri približno 15–20 % etanola v končnem izdelku. COSMILE Europe za INCI Alcohol navaja, da ima alkohol do približno 10 % podporni učinek pri konzerviranju, pri 15–20 % pa lahko deluje kot popoln konzervirni sistem v končnem kozmetičnem izdelku.

Ali je “naravni alkohol” boljši?

Če proizvajalec napiše, da izdelek vsebuje “naravni alkohol”, to običajno pomeni, da je etanol pridobljen s fermentacijo naravnih surovin, na primer sladkorjev ali žit. Takšna informacija je lahko zanimiva z vidika izvora surovine, ne pomeni pa nujno, da je izdelek za kožo boljši. Kemijsko je etanol etanol. Koža ne “ve”, ali je molekula prišla iz fermentacije ali iz drugega vira. Za kožo je pomembneje, koliko alkohola je v izdelku, ali je izdelek leave-on ali rinse-off, kakšen je pH, katere vlažilne in lipidne sestavine so dodane ter komu je izdelek namenjen. Zato trditev “vsebuje naravni alkohol” sama po sebi še ne pove veliko o kakovosti izdelka. Lahko je prednost v naravni kozmetični zgodbi, ni pa avtomatično dokaz, da bo izdelek bolj nežen.

Prednosti in slabosti etanola v kozmetiki

Prednosti etanola: (a) odlično topilo za številne rastlinske učinkovine, dišave in aktivne sestavine, (b) uporaben pri pripravi tinktur in rastlinskih ekstraktov, (c) omogoča lažji, manj masten občutek na koži, (d) pomaga pri hitrejšem sušenju izdelka, (e) lahko prispeva k mikrobiološki stabilnosti izdelka, (f) v določenih formulah lahko zmanjša potrebo po večjih količinah konzervansov.

Slabosti etanola: (a) v višjih koncentracijah lahko izsušuje kožo, pri občutljivi, (b) poškodovani ali zelo suhi koži lahko povzroči pekoč občutek, (c) lahko poveča občutek zategovanja, (d) v minimalističnih formulah brez vlažilcev in lipidov je lahko bolj dražeč, (d) ni najboljša izbira za vsakodnevne izdelke za zelo občutljivo kožo, rozaceo ali poškodovano kožno bariero.

Najbolj pošten zaključek je: etanol ni sam po sebi slab, vendar mora biti uporabljen premišljeno.

MAŠČOBNI ALKOHOLI: CETEARYL ALCOHOL, CETYL ALCOHOL, STEARYL ALCOHOL

Maščobni alkoholi so popolnoma drugačna zgodba kot etanol. Med najpogostejše spadajo: Cetearyl Alcohol, Cetyl Alcohol, Stearyl Alcohol, Behenyl Alcohol in Myristyl Alcohol. To so večinoma voskaste, maščobne sestavine, ki se uporabljajo za zgoščevanje, stabilizacijo emulzij, izboljšanje teksture in mehčanje kože ali las. Cetearyl Alcohol je mešanica predvsem Cetyl Alcohola in Stearyl Alcohola. V kozmetiki se uporablja zlasti v kremah, losjonih, balzamih, maskah, balzamih za lase in drugih emulzijah.

Cetearyl Alcohol in podobni maščobni alkoholi pomagajo, da se emulzija ne loči na vodno in oljno fazo, izboljšajo gostoto izdelka in prispevajo k prijetnemu, kremnemu občutku na koži. COSMILE Europe za Cetearyl Alcohol navaja funkcije, kot so stabilizacija emulzije, mehčanje kože, emulgiranje in vpliv na videz oziroma teksturo izdelka. Zelo pomembno: Cetearyl Alcohol ni “izsušujoč alkohol”. Ravno nasprotno – gre za koži prijazno maščobno sestavino, ki lahko izboljša občutek suhe kože in naredi izdelek bolj hranilen.

Alkohol iz maščobnih kislin ni isto kot etanol Maščobni alkoholi so pogosto pridobljeni iz rastlinskih olj oziroma maščobnih surovin, na primer iz kokosovega ali palmovega olja, lahko pa so tudi drugačnega izvora. Ime “alcohol” imajo zaradi kemijske strukture, ne zato, ker bi delovali kot etanol. To je podobno kot pri besedi “kislina” v kozmetiki: hialuronska kislina ni enaka solni kislini. Enako tudi Cetearyl Alcohol ni primerljiv z etanolom. Prvi je voskasta, negovalna sestavina; drugi je hlapno topilo.

BENZYL ALCOHOL: KONZERVANS, TOPILO IN DIŠAVNI ALERGEN

Benzyl Alcohol je posebna sestavina. Ni enak etanolu in ni tipičen maščobni alkohol. V kozmetiki se uporablja kot konzervans, topilo ali kot del dišavne sestave. V EU je kot konzervans dovoljen do največ 1 % v končnem kozmetičnem izdelku. Benzyl Alcohol se lahko naravno pojavlja tudi v nekaterih eteričnih oljih in aromatičnih rastlinah, na primer v jasminu, ylang-ylangu in drugih dišavnih materialih. Kljub temu je pomembno vedeti, da je lahko za nekatere ljudi alergen. Če je prisoten kot dišavni alergen nad določenimi mejami, ga je treba v EU posebej navesti na deklaraciji: nad 0,001 % v izdelkih, ki ostanejo na koži, in nad 0,01 % v izdelkih, ki se izperejo. To ne pomeni, da je Benzyl Alcohol nevaren za vse uporabnike. Pomeni le, da morajo biti osebe z znano občutljivostjo nanj pozorne na INCI seznam.

ISOPROPYL ALCOHOL

Isopropyl Alcohol oziroma izopropanol je še en hlapen alkohol, ki se uporablja kot topilo, razmaščevalec ali protimikrobna sestavina. Pogostejši je v razkužilih, izdelkih za nohte, čistilnih kozmetičnih izdelkih ali izdelkih, kjer je zaželeno hitro sušenje. V negovalnih kremah za obraz se običajno ne uporablja kot glavna negovalna sestavina, saj je lahko pri višjih koncentracijah precej izsušujoč. V majhnih količinah kot pomožna tehnološka sestavina pa ni nujno problematičen.

TOREJ, ZAKAJ SO RAZLIČNI ALKOHOLI DODAN V KREMO ZA OBRAZ?

Alkohol je lahko v kremi dodan iz več razlogov. Etanol je lahko prisoten kot topilo za rastlinske izvlečke ali aktivne sestavine. Lahko pomaga izboljšati občutek izdelka, zmanjša mastnost ali prispeva k mikrobiološki stabilnosti. Maščobni alkoholi pa so v kremi dodani predvsem zato, da krema dobi lepšo teksturo, večjo stabilnost in bolj prijeten občutek na koži. Cetearyl Alcohol je na primer zelo pogosta sestavina kakovostnih krem, ker pomaga ustvariti bogato, kremno strukturo in stabilno emulzijo. Benzyl Alcohol je lahko dodan kot del konzervirnega sistema ali kot sestavni del dišave oziroma rastlinskega izvlečka.

KAKO VESTE, KOLIKO ALKOHOLA VSEBUJE IZDELEK?

Natančnega odstotka alkohola iz INCI seznama običajno ne moremo razbrati, razen če ga proizvajalec posebej navede. V EU morajo biti sestavine na seznamu navedene po padajočem vrstnem redu glede na maso ob dodajanju v izdelek. Sestavine pod 1 % pa so lahko navedene v poljubnem vrstnem redu za sestavinami nad 1 %. To pomeni: - če je Alcohol ali Alcohol Denat. zelo visoko na INCI seznamu, ga je verjetno v izdelku precej; - če je naveden proti koncu, ga je verjetno malo; - če je alkohol del rastlinskega ekstrakta, je lahko naveden tudi zato, ker je bil uporabljen kot topilo za ekstrakcijo; - če vidite Cetearyl Alcohol, Cetyl Alcohol ali Stearyl Alcohol, to ne pomeni, da izdelek vsebuje izsušujoč etanol.

KATERI ALKOHOLI SO KOŽI BOLJ PRIJAZNI?