Vse o sončenju, zaščiti pred soncem in o nevarnostih, katerim smo ob tem izpostavljeni

OSNOVE O SONČENJU IN ZAŠČITI PRED SONCEM

Napotki za osnovno zaščito pred soncem:

- Aktivnosti na prostem načrtujte zgodaj dopoldan ali pozno popoldan ter se tako izognite najmočnejšim sončnim žarkom med 11. in 16. uro.
- Izogibajte se solarijem in preparatom za samoporjavitev.
- Nosite širok klobuk in zaščitna očala, ki ščitijo pred UVA in UVB žarki.
- Zadržujte se v senci kolikor je to mogoče.
- Nosite obleke z gosto tkano tkanino.
- Izberite pravilen in predvsem celovit UVA+UVB preparat za zaščito pred soncem, ki podpira širok spekter UV svetlobe in ne povzroča stranskih učinkov.
- Uporabljajte kreme z zaščitnim faktorjem za sončenje (SPF) vsaj 15 ali več, na vseh predelih izpostavljene kože, tudi ustnic.
- Če imate občutljivo kožo uporabite zaščitni faktor (SPF) vsaj 30 ali več (več o izbiri v nadaljevanju).
- Pri izbiri preparatov za zaščito pred soncem, bodite pozorni da so vodoodporni, saj so drugače lahko pripravki hitro neučinkoviti, zaradi potenja ali kopanja.

- Kremo ali olje za zaščito pred soncem, nanesite na kožo vsaj pol ure pred izpostavljenostjo in jo redno dodajajte, še posebej če ste izpostavljeni direktni sončni svetlobi.
- Bodite še posebej previdni, če se zadržujete ob vodi, snegu, pesku ali drugih podlagah, ki dobro odbijajo škodljive žarke iz sončne svetlobe, zaradi česar se izdatno poveča možnost sončnih opeklin ali poškodb kože.
- Otroška koža je dodatno občutljiva na UV žarke, zato pazite da je dobro zaščitena ter če se le da, čimbolj v senci.
- Ne zanemarjajte vpliv UV žarkov, pa četudi se nahajate v zaprtih prostorih ali vozite avto. Navadno steklo dobro blokira le UVB žarke, medtem ko UVA skoraj v celoti prepušča (več o UV izpostavljenosti v nadaljevanju).

Občutljivost kože glede na tip (fototip):

Razdelitev tipov kože glede občutljivosti na UV žarke:

- Fototip 1: Zelo svetla koža z malo pegami. Hitro se opeče in se intenzivno lušči. Ne dobi skoraj nič barve po sončenju. Ta tip kože ima največje tveganje za morebiten razvoj kožnega raka in prehitrega staranja. Potrebna je intenzivna zaščita pred soncem z preparati, ki imajo zaščitni faktor vsaj 30 ali več. Dodatna zaščita je zaželjena tudi v notranjih prostorih (kreme za obraz).
- Fototip 2: Svetla koža, modre oči, blond ali rjavi lasje. Hitro se opeče in se intenzivno lušči. Po sončenju dobi minimalno barve. Veljajo isti ukrepi kot za fototip 1.
- Fototip 3: Svetla koža, rjavi lasje, rjave oči. Povprečno se opeče in dobi rjavo barvo. Veljajo isti ukrepi kot za fototip 1, predvsem v poletnih mesecih. Zadošča tudi če se uporablja zaščitni faktor vsaj 15 ali več. Potrebne je manj pozornosti pri zaščiti v zaprtih prostorih.

- Fototip 4: Rahlo rjava ali olivna barva kože, temni rjavi lasje in rjave oči. Minimalno se opeče in hitro dobi barvo. Priporočljivi so isti ukrepi kot za fototip 3.
- Fototip 5: Rjava barva kože, temni rjavi lasje in rjave oči. Skoraj nič se ne opeče, z lahkoto dobi barvo. Zaradi velike vsebnosti melanina potrebuje manj zaščite kot svetlejši tipi kože, a kljub temu lahko tudi ljudje z temnejšo kožo utrpijo posledice poškodb zaradi UV žarkov in lahko celo dobijo kožnega raka.
- Fototip 6: temno rjava barva kože, temni lasje in temne oči. Zelo težko dobijo opekline razen ob ekstremni izpostavljenosti močnemu soncu. Veljajo isti ukrepi kot za fototip 5.

Izbira pravega pripravka za zaščito pred soncem:

Napotki za izbiro dobrega kozmetičnega pripravka:

- Vaš pripravek mora vsebovati celoten spekter zaščite pred UV žarki (UVA in UVB).
- Biti mora brez škodljivih dodatkov, nedražeč, nekomedogen (mašenje por), brez motilcev hormonov ali drugih podobnih učinkov.
- Biti mora stabilen in ne sme reagirati ali razpadati v stiku z ostalimi kozmetičnimi sestavinami ali ob izpostavitvi soncu.
- Ne sme se absorbirati v globji sloj kože (dermis), učinkovine ne smejo vstopati v krvni obtok. V kolikor temu ni tako, mora biti pripravek farmacevtsko varen.
- Dobro se mora mešati z ostalimi kozmetičnimi izdelki.
- Po nanosu mora ostati dobro prilepljen na kožo, ne sme biti tak, da se ga z lahkoto odstrani z kože ali da se v stiku z vodo takoj spere (plavanje, tuširanje, potenje, …).
- Vsak pripravek mora imeti čimveč znanstvenih in kliničnih testiranj, ki dokazujejo, da je v skladu z vsemi zgornjimi trditvami.

Popolnoma jasno je, da večina preparatov za zaščito pred soncem, ne izpolnjuje vseh zgornjih kriterijev. Pravzaprav popolnega preparata za zaščito najverjetneje sploh ni. Kakorkoli že, vsi preparati seveda niso enaki, nekateri se bolj približajo idealu, drugi spet manj. Glede na vaš življenski stil, vam bodo nekateri preparati ustrezali bolj, drugi spet manj. Nekateri kriteriji so seveda bolj pomembni od drugih, predvsem je potrebno paziti na to, da smo z pripravkom za zaščito pred soncem, zaščiteni pred UVA in UVB svetlobo ter da uporabljamo zaščitni faktor (SPF) vsaj 15 ali več. V razmislek je potrebno vzeti tudi vaš način življenja. Naprimer, če ste ob vodi ali veliko telovadite, potem je ključnega pomena to, da se pripravek ne spere z kože, če pa ste naprimer kje v senci in mirujete, potem pa ta kriterij niti ni tako zelo pomemben in je morda smiselno, da ste bolj pozorni na druge lastnosti.

Sončna svetloba (UV žarki) in vitamin D: Sončna svetloba oziroma njen del, UV žarki, so potrebni da telo proizvaja vitamin D. Premajhna količina vitamina D v telesu, privede do oslabitve imunskega sistema, kar je eden od razlogov zakaj smo pozimi bolj dovzetni za prehlade, gripe ter podobne bolezni. Posledice so lahko tudi izguba kostne gostote,  vitamin D namreč sodeluje pri vgrajevanju kalcija v kosti. Zadnja in najbolj negativna posledica pa je povečano tveganje za obolelost za rakom. Strokovnjaki menijo, da zadostno količino vitamina D prejmemo že z približno dvakrat tedensko 10-15 minutno izpostavljenostjo rok, obraza ali hrbta soncu, pri čemer ne uporabljamo pripravkov za zaščito pred soncem.

Nekateri ljudje z temnejšo kožo ali zmanjšano sposobnostjo proizvajanja vitamina D, morda potrebujejo nekoliko daljšo izpostavljenost. Nekatere neodvisne raziskave so že potrdile, da ima nekoliko nadpovprečna vsebnost vitamina D v telesu, tudi druge pozitivne učinke na zdravje in počutje ljudi. Dandanes ni nujno, da zadostno količino vitamina D dobimo le iz sončnih žarkov in tako  izpostavljamo kožo drugim možnim negativnim posledicam, ki jih prinašajo UV žarki. Zadostne količine vitamina D lahko dobimo z pravilno prehrano ali pa z prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo vitamin D. Vitamin D vsebujejo nekatere ribe (tuna, losos, sardine,…), najdemo pa ga tudi v mleku in mlečnih izdelkih.

Premalo sončne svetlobe: Nekateri ljudje, ki so premalo izpostavljeni sončni svetlobi in posledično izgubijo normalen cikel spanja, lahko kot posledico razvijejo nespečnost ali celo depresijo. To je povezano z svetlobo oziroma z pomankanjem izpostavljenosti svetli vidni svetlobi, ki skrbi za normalen razvoj določenih kemikalij v možganih, kot sta serotonin in melatonin.

Zgoraj omenjene možne posledice, niso povezane z pomankanjem izpostavljenosti UV žarkom. Z pravilno zaščito, kot so kreme za zaščito pred soncem, primerna obleka in pokrivala, lahko namreč iz sonca, brez da bi ob tem telo izpostavljali nevarnim UV žarkom, dobimo zadostno dozo vidne svetlobe.

ULTRA-VIJOLIČNA SVETLOBA – SMRTONOSNI SONČNI ŽARKI

Razlog zakaj sta pretirano sončenje in solariji nevarna, so ravno UV žarki, ki predstavljajo majhen del spektra sončne svetlobe. UV žarki so ubijalec življenja, lahko poškodujejo skoraj vsak del celice, še posebej najbolj občutljivo DNA. Rjava barva, ki jo dobimo ob sončenju in katera je rezultat akumulacije zaščitnega pigmenta melanina, ni nič drugega kot obrambna reakcija kože, katera se tako zavaruje  pred uničenjem z strani UV žarkov.

Področja UV svetlobe (valovna dolžina):

- UVA (320-400 nm): UVA žarki penetrirajo globlje v kožo in so eden od glavnih povzročiteljev staranja kože in gub. Prav tako lahko skupaj z UVB žarki, prispevajo k razvoju kožnega raka. UVA svetloba je ponavadi razeljena še na dva podtipa, to sta UVA-1 (350-400 nm) in UVA-2 (320-350 nm). To je pomembno zato, ker zaščite pred UV žarki pogosto pokrivajo le določen spekter UVA področja.
- UVB (280-320 nm): UVB žarki povzročajo sončne opekline, a imajo le majhen vpliv na kožne gube, saj se večina teh žarkov absorbira v zgornjih plasteh kože (epidermisu). Skupaj z UVA žarki lahko vpliva na razvoj kožnega raka.

- UVC (100-280 nm): UVC je najbolj problematičen del spektra UV žarkov. Na srečo se velika večina teh žarkov absorbira v zgornjih plasteh atmosfere (ozonski plašč) in ne doseže površine zemlje. Dokler ne bomo uničili ozonskega plašča, nam za UVC žarke ni potrebno skrbeti.

UV index:

UV index je standardna mednarodna merilna enota za jakost UV žarkov, ki na določen kraj in ob določenem času, prihajajo iz sonca. To je pravzaprav informacija, ki nam sporoča, kako resno moramo vzeti UV sevanje na določenem področju. UV index dandanes podaja že večina meteoroloških postaj, pogosto ga zasledimo ob napovedi vremena. Visok UV index ni nujno prisoten samo v sončnih tropskih krajih, nanj lahko naletimo tudi ob oblačnem vremenu ali pa kje visoko v gorah. UV index je v grobem linearna številčna skala med 1-10 in več. Dvourna izpostavljenost UV indexu 1, je primerljiva z enourno izpostavljenostjo UV indexu 2.

Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da UV index upošteva bolj UVB valovne dolžine, izpostavljenost UVA pa nekoliko zanemarja. Če povzamemo na kratko je UV index osredotočen bolj na nevarnost sončnih opeklin in manj na dolgoročne posledice poškodb dermisa, ki vodijo v nastanke kožnih gub. Torej, če ste zaskrbljeni glede staranja kože zaradi sonca, bodite še posebej pozorni na zaščito pred UVA žarki, ki so lahko, četudi je bil napovedan majhen UV index, dokaj visoki.

Razporeditev UV indexov:

- UV index 0-2: Majhna nevarnost za povprečnega človeka. V kolikor je na tleh sneg, kateri močno odbija UV žarke ali pa če imate zelo občutljivo kožo, je priporočljiva uporaba sončnih očal.
- UV index 3-5: Srednja nevarnost pri nezaščiteni izpostavljenosti soncu. Potrebno je nositi sončna očala, uporabljati preparat za sončenje z faktorjem vsaj 15 ali več, dobro pokriti izpostavljene dele telesa ter nositi naglavno pokrivalo. V času med 11. in 16. uro, je zelo priporočljivo, da ste v senci.
- UV index 6-7: Velika nevarnost pri nezaščiteni izpostavljenosti soncu. Upoštevati je potrebno enake ukrepe, kot so navedeni zgoraj, z še večjo pazljivostjo. Nezaščitena koža hitro dobi opekline.

- UV index 8-10: Zelo velika nevarnost pri nezaščiteni izpostavljenosti soncu. Upoštevati je potrebno enake ukrepe, kot so nevedni zgoraj, z še veliko večjo pazljivostjo. Nezaščitena koža hitro dobi opekline.
- UV index 11 in več: Ekstremno velika nevarnost pri nezaščiteni izpostavljenosti soncu. Upoštevati je potrebno enake ukrepe, kot so navedeni zgoraj, z še veliko večjo pazljivostjo. Obvezno je potrebno nositi dolge rokave in čimbolj široko naglavno pokrivalo.

Zaščitni faktor - merska enata za stopnjo zaščite pred UV žarki:

Enota SPF, merjenje zaščite pred UVB žarki:

SPF je kratica za »Sun Protection Factor« (faktor za zaščito pred soncem) in je groba ocena kako dobro preparat za zaščito pred soncem ščiti pred UVB žarki. Na primer, če je sonce tako močno da dobite opekline po 30 minutah izpostavljenosti, potem v primeru ko se zaščitite z kremo ki vsebuje faktor SPF 5, podaljšate celoten proces za petkrat. Torej, enake opekline kot ste jih dobili brez kreme za sončenje v 30 minutah, boste z faktorjem 5 dobili v 5x30 minutah, kar skupaj znese 2 uri in pol. Omenjen izračun seveda drži le v teoriji, saj je potrebno upoštevati še to, da na primer skala SPF ni linearna glede zaščite UVB.

Na primer krema z faktorjem zaščite SPF 30, blokira le okoli 4 % več UVB žarkov kot krema z SPF 15 (SPF 30 blokira 97 %, SPF 15 blokira 93 %). SPF ima tudi druge pomanjkljivosti, saj ne upošteva dejavnikov kot so stabilnost samega preparata (kreme), debeline nanosa, kako dolgo se nek preparat obdrži na koži, odpornost na vodo itd. Kljub temu pa nam SPF poda vsaj neko okvirno oceno zaščite pred soncem.

Samo učinkovitost zaščite določenega preprata, je dokaj preprosto preiskusiti, enostavno se namažete z njim in preživite nekaj časa na soncu, če koža ne postane rdeča lahko zagotovo potrdite, da ste bili v tem času izpostavljenosti zaščiteni pred UVB žarki. Za dobro zaščito pred UVB žarki je priporočljivo uporabljati preparate z zaščitnim faktorjem SPF vsaj 15 ali več.

Če pa imate bolj občutljivo kožo ali če ste soncu izpostavljeni v času najmočnejšega sonca (nekje med 11. in 14. uro), pa je priporočljivo uporabljati faktor vsaj SPF 30. Največja pomankljivost merjenja SPF je, da ne upošteva UVA žarkov, ki največ prispevajo k staranju kože in kožnemu raku.

Merjenje UVA zaščite:

Zaščita pred UVA žarki je ključnega pomena, če se želite zaščititi pred staranjem kože in pred kožnim rakom. Veliko preparatov za zaščito pred soncem na embalaži niti ne omenja zaščite pred UVA ali pa jo le omenijo in ne navedejo stopnjo zaščite. Žal sami ne moremo hitro zaznati stopnjo UVA poškodb brez posebne opreme. Prav tako tudi ne obstaja splošno priznan standard za stopnjo zaščite kot je SPF. Trenutno je edini standard, na katerega se lahko opremo in kateri je še v povojih, tako imenovani PPD oziroma Persistent Pigment Darkening (Vztrajnost temnenja pigmenta). To je biološko merjenje absorpcije UVA žarkov na koži.

Preparat za zaščito pred soncem z PPD vsaj 15, bi moral zagotoviti zadovoljivo zaščite pred UVA žarki. Žal pa bolj malo izdelovalcev kozmetičnih preparatov za zaščito pred soncem navaja ta podatek na embalaži izdelkov. Nekateri na embalaži raje navedejo podatek o tem koliko procentov UVA žarkov njihov preparat odbije, kar je tudi dober podatek. Vse kar je več kot 90%, je primerljivo z PPD faktor 10 in bi moralo biti zadovoljivo. Veliko izdelovalcev pa stopnje zaščite pred UVA niti ne navede, kar je zaskrbljujoče.

UV izpostavljenost:

Veliko UV žarkov se odbija od najrazličnejših površin na tleh ali pa se še bolj razprši v oblakih. Tako vas nošnja naglavnega pokrivala ali prijetna senca, ne zaščitita popolno. Odbita sončna svetloba lahko vsebuje tudi več kot tretjino UV žarkov. V praksi je izpostavljenost UV žarkom veliko večja ob vodi in na snegu, celo pesek na plaži odbije približno 20-30 % UV žarkov iz sončne svetlobe. Tudi oblaki sami niso zadostna UV zaščita, saj povprečno tanek sloj oblakov zmanjša intenzivnost UV žarkov le za 20-40 %.

Voda je prav tako slaba zaščita, približno pol metra vode v bazenu, zmanjša intenzivnost UV žarkov le za okoli 30 %. Obleke nas pred UV žarki bolj ali manj zaščitijo. Zaščita je odvisna tudi od tipa blaga in debeline. Pomembno dejstvo je, da nas veliko manj zaščitijo mokre obleke, katere lahko prepuščajo tudi do 50 % UV žarkov.

Zmotno je razmišljanje, da smo pred UV svetlobo zaščiteni, če ne hodimo ven na prosto in smo zaprti v pisarnah ali stanovanjih. Večina ljudi verjame, da nas navadno steklo zaščiti pred UV žarki, vendar to ni popolnoma resnično. Navadno steklo dobro blokira UVB žarke, vendar precej dobro prepušča UVA žarke. To je seveda tudi nekoliko odvisno od tipa stekla in od premazov na le teh. Obstajajo seveda tudi posebna laminirana stekla, ki blokirajo UVA žarke, vendar jih v domove večinoma ne vgrajujejo, najdemo jih le v kakšnih muzejih in v sprednjem vetrobranskem steklu pri avtomobilih.

CELOVITA UV ZAŠČITA IN MEHANIZMI BLOKIRANJA UV ŽARKOV